<- NAZAJ


Zdravo !

Obljuba dela dolg pravijo  in mogočni Hrast se je z težavo skobacal za pisalno mizo, si priostril pero in pričel počasi, potem pa vedno hitreje obujati spomine na dogodivščine in vragolije, ki jih je preživel z mladimi na taborjenjih in zimovanjih rodu Pogorevc.
Zgodbe so več ali manj resnične, samo tu in tam jim je pridano malo taborniške domišljije in šegavosti, brez katere pri tabornikih pač ne gre. Zgo
dbice niso časovnvo usklajane, in se lahko berejo tudi kot samostojni teksti. Pa pričnimo.



S P O M I N I !

Upor, zarota, maščevanje je sladko

Letno taborjenje ne bi bilo pravo, če ne bi kakšno noč namenili nočnim prisluškuvalnim in zasledovalnim igram. Medvedki in Čebelice, so z nestrpnostjo pričakovali, kdaj bo sonce sklenilo večni krog in zatonilo za Šumahov vrh. Pohitelo ni, čeprav so ugotavljali, da je dan vendarle že krajši za petelinji korak, kot vse kaže, pa se to pozna samo zjutraj. Nasmehnil sem se, saj sem to neučakanost dobro poznal še izpod vrha Smrekovca, ko sem sam bil član voda BRUNDAJOČIH GRIZLIJEV. No medved je bil nagačen pred staro pošto v Črni.
Je pa res, da so se na Smrekovcu zmerom čudežno pojavili  v času taborjenj, zadnja sva bila z Maksom B.
Pogled mi je zašel med šotore in se ustavil ob pogledu na Gozdovnice, bile so
nekam nervozne, kar nekam nasršene ( tiste diskotetarke ), ki so preganjale male MČ, jim nekaj grozile, saj sem dobro videl stisnjene pesti in bliskajoče oči iz katerih se je valil  neizmerni srd. Siroteki so pa švigali, se nekaj smejali, jim kazali osle, vmes nekaj merili, risali in pisali. Nekaj sem pogrešal, ni bilo vrišča, bili so popolnoma tiho. Vedel sem, nekaj se je pripravljalo, zabasala me je radovednost in zadevi sem hotel priti do dna. Mimo je pridirjal mali Kolibri, me zvedavo ogledoval, se počohal za levim uhljem in iztrelil: A ti že veš, Mogočni, da je INTRAKTORE zasmojen. Ko sem ga debelo pogledal skozi vejevje, se mi je zaupljivo približal in zašepetal. Mi tako ali tako vemo, da vse ta zadnji izveš, pa mi je naročila C...C...., da naj te o tem obvestim. Da se ne bi izdal mi je z uhlji in očmi pokazal proti eni izmed nasršenih, še danes ne vem kateri in pribil, Vidis Petil, ona je tista. A ne da nam boš nocoj pomagal pri maščevanju, a ne da boš. Saj vidiš da nas terbe ne marajo, samo v INTRAKTORETA še zijajo, ki je že čisto na koncu, tako na koncu, da je to opazil še sedeči BIK, a še nisi opazil kako je zmešan. Štoru štorstem, se je moralo nekaj zasmoditi, da ga tako krona, a ne. Samo danes zvečer bodo videle izdajalske avše avšaste, kaj mi zmoremo. Z začudenjem sem opazil, da je k zaroti prištel tudi Čebelice, zadeva je morala biti hudo resna. Ko sem malo bolje pogledal skozi vejevje sem opazil, da so imele metle in glog že pripravljen. Ubogi INTRAKTORE je padel na prvem izpitu, dekleta so ga že dobile pod svoje okrilje, z njim so počele, kar so hotele. Tu pa sem moral poseči vmes, vendar čimbolj neopazno in čim manj boleče za INTRAKTORETA. Slutil sem za kakšen namen gre. Ko sem prihrumel v njihov zbor, je bilo prvo kar so zmogle, prilizovanje-prilizovanje in tožarjenje čez MČ. Kaj bodo ti, zakaj so sploh na taborjenju, kje si še to videl, malčki na taborjenju, imajo potuho od vodstva taborjenja, pač že znane fraze, itd..... . Domneve so se uresničele v največji meri, hotele so gavdo, hotele so šou, hotele so spremeniti ustaljen red na taborjenjih, zavrgle so taborniške vrednote  ( šege in navade ). Jasno sem jim povedal, da tega pri tabornikih ni ( zabava da- vendar vse v mejah normale - party lahko imajo doma, alkohola ni, cigaret ali še kaj več pa BOG NE DAJ ), INTRAKTORE je dobil svojo porcijo, ki pa ni zalegla, to sem vedel vnaprej. Takoj so zahtevale, da se me je treba znebiti-nagnati PEROTA JE TREBA NAGNAT. Zadnji čas je, da se ga izključi, pač mišljenje razvajenih 12-13 letnic. Delale so kot doma s starši, ubogi starši, ki so pozabili kaj je vzgoja, kako se jim bo to še otepalo. Sklenil sem, da bom likvidatorja še pustil uživati v njegovi vlogi in pomembnosti. V tabornem vodstvu je bil osamljen, edini ki ga je zagovarjal sem bil jaz, lepo je sodeloval v razpravah, vendar je  na vse dogovorjeno pozabil, ko je prišel med dekleta ( pač fantovsko postavljanje ). Nisem mu zameril. glogova mast je hudič, desno uho mu je zamašila, na levo pa tako ali tako nikoli ni prav dobro slišal, vse se je odlično podalo k RAMBO opravi, vendar se ni zavedal, da s strašnim  Ami videzom ni imel nobenega vpliva na vodstvo taborjenja, ki je delalo kot dobro naoljen stroj. Nezadovoljne so strašno uživale, ko je sirotek napenjal bicepse in jim izpolnjeval vse želje. To je bilo potrebno končati, INTRAKTORETA pa rešiti. Že dva dni smo mu peli levite, pa ni nič zaleglo. MČ so mu strašno zamerili zaradi ocenjevanja šotorov, ocenjeval je po svoje, izbranim je goljufal ocene, MČ-ji mu to niso nikoli oprostili, dovolj zgovoren je bil ta komentar: Tem kavkam daje previsoke ocene, to smo vedeli vsi, napake  smo odpravljali, sirotek pa je požiral grajo prej omenjenih. Na tihem sem sklenil da bom upornice pač ignoriral, vendar budno pazil da ga ne bi kaj preveč ušpičile. Ta glavna pa je tako ali tako usekala čez dobra  dva meseca, ko je skoraj obglavila pridno Roko ( gospodarja ), tudi takrat ji ni uspelo zavzeti trdnjave, takrat so se lotile celotne RU in NO, pa starešine, ko niso strucale, so poniknile in zgasnile neznano kam, nobeden jih ne pogreša ( mogoče INTRAKTORE ? ). Takrat sem uporabil zadnji, 9. taborniški urok in kot kaže je 100% deloval.
No pa se povrnimo k zgodbi. 
Tema je končno premagala dan, ter nas ovila s čarobnim plaščem skrivnosti. Tiho smo se vzpenjali v hrib, ve se, da v indijanskem gosjem redu, uživajoč v petju čričkov in občudojoče opazovali cele roje kresničk, ki so nam osvetljevale komaj vidno stezico, ko je spet vsekalo. Pa ne iz nevihtnih oblakov, saj se je ob tem trušču zamajal nebesni obod z Rimsko cesto vred, še dobro, da ni kaj dol priletelo z nebeškimi durmi vred, saj jih sveti Peter ne bi odklenil nikoli več. Pa tudi črni oblaki so se vzeli od nekod in pričeli skrivati nebesni obod, pred Džinginskanovimi hordami, ki so drvele iz smeri tabora in Sonyevih zvočnikov.Imeli smo občutek kot da so se zadrle trombe Apokalipse izpred zidov Jerihe. Tokrat smo se zavedli, kaj je to pomenilo Biblijske očake, saj so črički utihnili, kresničke so iz varnostnih razlogov pogasile lučke in potonile nekam v temo. Zbal sem se za INTRAKTORETA, siroteku menda ja ne bodo kaj odmontirale, sem na  glas pomislil, kar ušlo mi je.
Kar naj mu, je na moje skoraj neslišno samovprašanje odgovoril mali Kolibri, si je zaslužil, kaj pa nič ne posluša. Veš kaj, danes bom še spal v taboru, sem že tako atiju povedal, pa tisto pravljico o Valihribu nam boš do konca povedal, a ne da boš ? Načelnik rodu mi je drugi dan povedal, zakaj se je mali Kolibri bal vsekanih, milejšega izraza pač ne najdem. Mala dlan se mi je zaupljivo vgnezdila v šapo. Veš kaj Peter, kaj če bi jim zato ker tako grdo ravnajo z nami, podrli šotore, samo kline bi jim izpulili, vedel sem, da to ni zrastlo na njegovem zeljniku, posumil sem na ostrookega Risa, saj sem videl da sta celo popoldne stikala glave. Mali Kolibri je bil samo vaba, pustil sem se zvabit v past, sklenil sem da jim bom pomagal pri izvedbi načrta. Med tem smo se že toliko oddaljili iz tabora, da so črički spet oživeli, iz teme pa so se spet pojavile kresničke. Na majhni jasi smo se ustavili, se posedli v posvetovalno krog in pričeli s posvetovanjem, toliko kritik še nisem v življenju slišal čez Gozdovnice. Pri maščevalnih nakanah sem jih moral premzati. Obveljalo pa je, da se najhujšim podre šotor in pika. Bojni ples so zaplesali kar ob soju kresničk, samo maskiranje pa je poglavje zase in ga tukaj ne bom opisoval. Pri tem je nastal samo problem, kako rešiti, tiho Vijolico, to nežno rožico našega tabora. No, nekaj si bom že izmislil, sem jo potolažil, če ne bo šlo drugače, boš kar zraven mene prespala. Bila mi je neizmerno hvaležna, ker je bila rešena maltretiranja, kot je sama dejala, teh norih ČAROVNIC.
Načrtov je bilo ogromno, opisal bom samo tri izmed najmanj dvajsetih.
- Narezati lapuh, se pri severni strani splaziti v tabor ter jim izpuliti kline.
- Se razdeliti v dve skupini, ena se vrne v tabor da jih zamoti, medtem jim druga razmontira šotor.
- Se z velikim hrupom vrniti in se delati, kot da pogrešamo dva izmed pohodnikov, ter jih pričeti iskati po vodovih kotičkih in njihovih šotorih, medtem bi ostrooki Ris in mali Kolibri izpulila kline domišljavkam, INTRAKTORETA pa bo zamotil mali Bober.
Obveljala je tretja varianta. V trenutku so očke pridobile pridih resnosti, izrazi ličk so nakazovali pomembnost zadane si naloge. Jaz sem bil dodeljen skupini za slepilni manever. Medtem so zabiti Kojot, prebrisani Lisjak in nekaj GGjev in MČjev že zgasnili v temi, slišalo se je le še samo lomastenje skozi hosto, ko so se spuščali v dolino potoka Jazbine. Ostrooki Ris in mali Kolibri, sta ubrala drugo pot, saj sta bila neposredno zadolžena za puljenje klinov, opazil sem da je ostrooki Ris čudežno ozdravel, ni več šepal, vedel sem katero bolezen je staknil, pa naj mu bo, saj ga že dolgo poznam, z njegovimi ukanami vred, hehe,he. Ubogi klopi sem pomislil, kako jih bom vrtel z njiju, ko se bomo vrnili v tabor, saj sta si izbrala najtežavnejšo pot skoti leševje in goščavje ob potuku, potreben bo res temeljit antiklopni pregled.
Malo smo počakali in se proti taboru napotili tudi mi ( slepilni manever ). Bolj smo se približevali taboru bolj glasne so bile trombe Apokalipse in so svetilke predčasno pričele s svetilnimi manevri ustvarjati čudne sence v krošnjah dreves in hudičevim plesom v podrastju, za hip obstale, da je lahko zbežal dolgouhec, ki je verjetno stražil zarod pred taborno nevarnostjo, ki je ni bil vajen. Za hipec se je ustavil nam pokimal, kot da bi vedel kakšno nalogo opravljamo in bliskovito švignil v smeri njive, kjer so bile posejane polščine, tudi korenje sem opazil med njimi. Takoj je padla šepetajoča pripomba ( navkljub trušču ).
Ste videli, kako se je žrtvoval, verjetno zaradi mladičkov. Sem na ANIMAL PLANETU videl. No ja, vsaj nekaj koristnega od TV, sem pomislil. Naposled so nas opazili in odkorakali smo v tabor. MČ spredaj, jaz pa zadaj, kot gosji pastir. Spotoma sem kot slučajno pobral močno krepelo, ki mi je obljubilo da bo zdržalo vse napade vse napade glogovih vragolij.
In pričela se je Golgota. / tam so križali Jezusa ).
Ti so nas križali z jeziki in sovražnimi pogledi !
- zakaj ste se že vrnili ?
- kje so drugi
- idite jih takoj iskat ( ukazujoče )
Kaj tako poniževalnega še nisem doživel v preko 40 letnem prostovoljnem delu za dobro mladih !!! Ne kot vodnik, ne kot član uprav rodu, še najmanj pa ne kot starešina rodu in ustanovitelj rodu. Potlačil sem jezo in gnev, še bolj pa začudenje, z mislijo, čisto Žerjavsko.
 Opazil sem zasmojenko, INTRAKTORE pa je v RAMBO opremi iztopil iz skupine in se z strašnimi koraki, napetimi mišicami in bliskajočimi očmi napotil proti meni. Mali Kolibri se je pojavil od nekod iz grmovja in mi dejal. No, a mi sedaj verjameš, to si je junaček upal reči vpričo Ami RAMBOTA, junaček mali. Verjamem, verjamem Kolibri.
Kaj se grete? se je zadrl INTRAKTORE, nato se je zlomil, se obrnil in odšel k skupini, ki ga je posmehljivo in prezrljivo gledala.
Bil sem vesel zanj, vedel sem, še se ga bo dalo rešit.
Nezadovoljne pa so že napadle malega Dumbota, ki je preplašen odpiral in zapiral usta, zmerom globje dihal, zavijal z očmi, ki so mulezle na peclje, moral sem hitro ukrepati, ga rešit iz neusmiljenih rok večvrednic, potegnil sem Dumbota k sebi in odpeketali smo iz tabora, saj sem opazil da se je šotor nezadovoljnih že pričel sesedati. Pirova zmaga domišljavk se je spremenila v pravo zmago MČ, ta pravih GG in PP, veselje je bilo neizmerno. Zaenkrat smo premagali domišljave in razvajane, uvidele so, da nimajo možnosti za upor, pa so se začasno
potuhnili
Naslednje jutru pa se je pričela znana pesem, DOMOV BI ŠLA. Tudi če bi šle, za njimi ne bi žaloval nihče. Morda INTRAKTORE.
 
Naslednjič: PREVIDNA GAZELA IN NOČNA OBISKOVALKA

Mogočni  Hrast